Na vaškem pokopališču v Šentjanžu v Rožu / St. Johann im Rosental počivajo partizani, ki so padli v borbah s sovražnikom na Žingarici / Singerberg in na Šentjanških Rutah / Rabenberg. Na kamnitem spomeniku v osrednjem delu pokopališča je vklesano besedilo v obeh deželnih jezikih:
Partizani, padli v borbi proti fašizmu 1941-1945
Franc Vavče, Janez Vester, Toni Lesičnik, Mihael Brumnik,
Terezija Malle, Egidij Hafner
Franc Vavče je bil rojen 13. septembra 1912 na Ravnah, padel je 28. avgusta 1944 na Žingarici / Singerberg; Egidij Hafner, po domače Lapš, je bil rojen v Šentjanžu / St. Johann 31. avgusta 1908, padel je v gozdu v bližini doma 10. novembra 1944; Terezija Malle, rojena 14. februarja 1924 v Šentjanžu / St. Johann, je padla 10. novembra 1944 na Šentjanških Rutah / Rabenberg, skupaj s Hafnerjem in Brumnikom. Mihael Brumnik-Matjažek, po domače Harišev z Obirskega pri Železni Kapli / Ebriach bei Bad Eisenkappel, je bil rojen 22. avgusta 1920, padel pa je 10. novembra 1944 na Šentjanških Rutah / Rabenberg.
Pri vhodu na šentjanško pokopališče ima padli borec Wester (tukaj je zapisan njegov priimek v nemški različici) poseben nagrobnik, ki so mu ga postavili svojci. Na kamnu je vklesano besedilo:
Tukaj počiva Janez Wester, rojen 6. 4. 1928, umorjen 30. 10. 1944 v partizanskem boju na Šentjanških Rutah. Bodi mu domača
zemlja lahka!
Na Westrovem nagrobniku je tudi vdelana njegova fotografija v ovalu. V osredju pokopališča, na koncu aleje pod cipreso, stoji umetniško kovan križ, na katerem med drugim piše:
Hornböck Janez 1878 - 1942 / umrl v taborišču Dachau
Janez Hornböck je med drugo svetovno vojno služboval kot župnik v Mežici. Bil je že leta 1941 aretiran in kot zaveden koroški Slovenec poslan v Dachau. Po dolgotrajnem mučenju je končal v krematoriju.
Spomenik tudi na Šentjanških Rutah / Rabenberg
Leta 1983 je Zveza koroških partizanov postavila ob domačiji Egidija Hafnerja po domače pri Lapšovi domačiji na Šentjanških Rutah / Rabenberg dostojen spomenik z dvojezičnim napisom:
Dne 10. 11. 1944 je SS-policija na Šentjanških Rutah
nad Lapšom napadla partizanski bunker in ob tem pobila
tri borce ter jih naslednjega dne sežgala:
EGIDIJA HAFNERJA iz Šentjanških Rut,
MIHO BRUMNIKA z Obirskega,
REZIKO MALLE iz Šentjanža.
Že 30. 10. 1944 je na Šentjanških Rutah padel partizan
JANEZ WESTER.
Slava žrtvam
K obema otokoma spomina v Šentjanžu / St. Johann vodi od leta 2015 naprej na drugo nedeljo oktobra „Stonov pohod“, namenjen Bogdanu Mohoru-Stonu, ki ga je je vodstvo OF poslalo v ta predel Roža / Rosental z nalogo, da organizira partizanski odpor. Mnogo časa je Ston živel prav v zavetju gozdov Šentjanških Rut / Rabenberg.
Lega:
Šentjanž / St. Johann leži na južnem bregu Drave, na pol poti med humperškim mostom in Bistrico v Rožu / Feistritz im Rosental. Pokopališče pa je v tej smeri na levi strani, nekoliko stran od glavne ceste.
Priporočamo:
Bogdan Mohor-Ston: Luna. Od koroškega partizana do političnega zapornika v Bileči / Vom Freiheitskämpfer in Kärnten zum politischen Gefangenen in Bileča. Drava založba, Celovec 2007.