Na skromnem vaškem pokopališču okrog 900 let stare cerkvice stoje leseni in železni križi, marmornatih nagrobnikov skoraj ni. Ta odročni kraj je eden izmed najsevernejših pomnikov slovenskega in avstrijskega antifašističnega boja proti nacističnemu okupatorju. Tu so pokopane žrtve krvavega pokola, ki so ga nacisti zagrešili pri Spitzbauru v Lomu 17. oktobra 1944 proti Alojzu Zirnigu, očetu Spitzbauerjeve gospodinje, kovačevi ženi Margarethi Knabl, Marii Gelemi iz Ukrajine, ki je bila v tem kraju na prisilnem delu, Elisi Wallner in dvoletni Erni Schilcher, ki jo je zadelo dvanajst izstrelkov. Ostale žrtve so bile po vojni prekopane v Velikovec, nekaj pa so jih Nemci takoj po pokolu odpeljali s seboj v Dravograd.
Pri Spitzbauru so bili na dan tragedije zbrani domačini in delavci iz šentlenarškega rudnika. Prišli so, da bi se pridružili navzočim partizanskim borcem, a so bili še neoboroženi. Le nekaj partizanov je imelo strelno orožje. Zbrano skupino so nenadoma napadli Nemci; postrelili so kar štirideset navzočih.
O tem dogodku v Lomu je zapisal avstrijski pesnik Michael Guttenbrunner tele besede: „Slovenski in avstrijski partizani so se z vsem ljudstvom teh krajev skupno borili proti nacizmu. Tu se je v letih največje stiske uresničevalo zavezništvo dveh narodov. In kar je bilo mogoče v teh hudih dneh, ko je vsevprek kosila smrt, zakaj to ne bi bilo mogoče tudi danes, v miru in sožitju?“
V Lomu je pokopan tudi Johan Kostman, po domače Čurijev, ki se je leto dni kot nemški vojak skrival z bratom Jožefom. Brez uspeha sta iskala stike s partizanskimi enotami.
Lega:
Naselje Lom leži na Svinški planini severnovzhodno od Pustrice. Gre za komaj opazno, a idilično vas nad Velikovcem in Grebinjem.