Na tem pokopališču ni posebnega partizanskega nagrobnika, vendar velja kot naš pomnik grobišče družine Pöck. V črno marmorno ploščo so vklesana imena treh članov Pöckove družine, po domače Mikulovih iz bližnjega Dobja:
Pöck Alojzija, roj. 31. 10. 1882, umorjena 5. 3. 1944 v Lublinu
Pöck Hanej, roj. 6. 4. 1913, umorjen 26. 4. 1944 v Dachauu
Pöck Franjo, roj. 19. 9. 1906, umorjen 25. 4. 1945 v Dobju
Franjo Pöck je bil že pred vojno aktiven prosvetni delavec v domači vasi. Ko je kot partizan padel v boju z Nemci, so takratni koroški nacistični listi zmagoslavno zapisali: „Das Ende des Banditen Pöck!“ (Konec bandita Pöck)."
Zaradi narodne zavednosti in sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju so izgubili življenje še trije domačini iz okolice Loč:
Jožef Blenkuš, rojen 6. 9. 1914 v Podgorjah, umorjen 22. 11. 1940 v Berlinu; Jožef Mačič, rojen 30. 8. 1904 v Rutah, umorjen 27. 4. 1944 v Gradcu; Jožef Noč, rojen 18. 4. 1926 v Rutah, umorjen 3. 7. 1944 v Gradcu.
V Ločah je pokopan tudi starosta slovenskih koroških učiteljev, Franc Aichholzer, roj. 12. 2. 1884 v Spodnjem Dobju ob Baškem jezeru, umrl 5. 10. 1976. Aichholzer je bil eden izmed štirih učiteljev, ki so po plebiscitu ostali na Koroškem. Zaradi svojega delovanja ob plebiscitu v prid Slovencem je ostal dolga leta brez službe oziroma bil prestavljen v popolnoma nemški kraj. Po drugi svetovni vojni je združeval slovenske učitelje in dolga leta izdajal šolski list „Mladi rod“.
Pravtako na pokopališču v Ločah pa je urejen tudi opomnik, katerega je umetniško oblikoval akademski slikar Valentin Oman, dokončal ga je leta 2010.
Lega:
Ob cesti, ki vodi iz Roža proti Zilski dolini, leži lepa vasica Loče. V neposredni bližini je Baško jezero. V tej vasi je zgledno urejeno pokopališče, kot park urejen „vrt umrlih“.