Kraj je znan po hudih bojih ob koncu vojne, ko so se tja zatekali ostanki poražene nemške vojske in njihovi hlapci, predvsem ustaši in četniki. Generalpolkovnik Alexander Löhr, ki je marca 1945 postal poveljnik vse nemške vojske v Jugoslaviji, je sicer 9. maja v Topolščici podpisal brezpogojno vdajo svoje vojske, vendar se je ta s kvislinškimi enotami pomikala proti Avstriji, da bi se izmaknila jugoslovanskemu ujetništvu. Zato so jugoslovanske enote 4. operativne cone, ki so medtem osvobodile velik del Koroške in že 8. maja prišle hkrati z Angleži v Celovec, in 3. armade na Dravi zaprle pot sovražniku na Koroško. Tri armade so ga potiskale proti zaporni črti, ob kateri se je po hudih bojih moral vdati do 15. maja.
V Mislinjski in Mežiški dolini je prišlo v prvih dneh maja 1945 do hudih bojev z ustaši, četniki in drugimi kvizlingi. Ustaška glavnina se je mimo zapore pri Poljani prebila na Libuško gmajno (danes tudi pravimo: Libuško polje) pri Pliberku, v upanju, da se bo tam lahko predala Angležem. Položaje enot 14. udarne divizije na zapori proti ustašem pri Pliberku, ki sta jih 3. bataljon Tomšičeve in 3. bataljon Zidanškove brigade zasedla dan poprej in ki so se opirali na Senčni hrib jugovzhodno od Libuč ter na zahodno obrobje Borovja nad Hrustom, so v noči na 15. maj močno okrepili. Najbližji prehod čez Dravo pri mostu v Lipici je bil dobro zaščiten. Tu je bil na položajih ves 3. bataljon z eno četo 2. bataljona Šlandrove brigade. To pomeni, da z Libuškega polja proti severu ni bilo več poti za ustaše.
Od pogajanj do samomorov…
Do prvih pogajanj o predaji ustašev je prišlo že 14. maja 1945 okoli opoldneva, nadaljevala pa so se do naslednjega dne. Pri pogajanjih so bili navzoči tudi angleški oficirji. Britanci tedaj partizanov oz. Jugoslovanske armade niso podprli samo z besedami, temveč tudi z dejanji, ki so pričala o tem, da ne bodo trpeli nobenega poskusa hrvaških fašistov nadaljevati boje.
Ustaši niso imeli druge izbire: položili so orožje in zmenjeno je bilo, ob kateri uri bodo izobesili bele zastave. Ko ob določeni uri ni bilo zastav, so se s partizanskih položajev oglasili mitraljezi in minometi. Obstreljevanje je trajalo približno petnajst do dvajset minut, nato pa so ustaši le izobesili bele zastave, kar je pomenilo, da so se vdali. Razoroževanje ustašev je trajalo vso noč in ves dopoldan naslednjega dne.
V noči na 16. maj se je začel beg tistih, ki se niso upali dajati računov za svoje početje med vojno in za storjeno zlo oz. so se upravičeno bali maščevanja. Mnogi ustaši so se usmerili proti Dravi in so plavali prek reke. Od teh se je rešil le malokateri. Večino so polovile patrulje Zidanškove brigade. Slišati je bilo tudi posamezne strele in eksplozije bomb v ustaškem taboru samem. Nekateri so si sami vzeli življenje, ubijali so celo lastne žene in otroke.
Konec koncev je jugoslovanska armada zajela več kot 20.000 beguncev in nekaj desettisoč kvislinških vojakov in oficirjev. S temi operacijami partizanov oziroma Jugoslovanske vojske se je 15. maja 1945 končala druga svetovna vojna ne samo v Jugoslaviji in Avstriji, temveč tudi v Evropi. Na konec druge svetovne vojne v Evropi spominja tudi spomenik na Poljani tik ob avstrijsko-slovenski meji na slovenski strani. V osredju vaškega pokopališča v Libučah pa je postavljen visok kamnit kvader z vklesanim besedilom:
Partizani, padli v borbi proti fašizmu 1941-1945
Rudolf Trdina in tovariši
Mnogo žrtev med kurirji
Prej je na gomili stal lesen križ, od leta 1971 dalje stoji sedanji spomenik. Vedno pa je bil partizanski grob v Libučah vzorno oskrbovan in vselej okrašen s svežim cvetjem. Rudolf Trdina je bil doma iz Mežice. Po poklicu je bil čevljar. V partizane je odšel maja 1944 in postal kurir v Vzhodnokoroškem odredu. Padel je 24. januarja 1945 v spopadu z nacisti pri Mozirju v Šentjurju nad Pliberkom.
Med Peco in Svinško planino je bilo treba vzdrževati stalno kurirsko zvezo, ki je povezovala borce in aktiviste z obeh bregov Drave. Kurirska pot je tam vodila prav skozi zavedne Libuče. Mnogo kurirjev in kurirk je na tej poti zašlo v sovražne zasede ali pa se kako drugače na smrt spopadlo s policisti in gestapovci. Na osnovi številnih sporočil soborcev upravičeno lahko domnevamo, da je na področju Libuč še več doslej neodkritih partizanskih grobov.
Lega:
Libuče so vas v občini Pliberk, ki leži jugovzhodno od centra mesta. Kraj dosežete, če sledite deželni cesti v smeri Slovenije.