Peršmanova in Čemrova domačija v Podpeci, visoko v gozdnati samoti, sta šteli med prve postojanke koroške čete. Tudi Kranjčev bataljon se je avgusta 1942 ob prebijanju na Štajersko mudil pri njih. Proti koncu vojne, 25. aprila 1945, so se esesovci (SS- und Polizeiregiment 13) znesli nad Peršmanovo domačijo. Zažgali so hišo in gospodarska poslopja, še prej pa umorili enajst članov Sadovnikove in Kogojeve družine. To so imena žrtev:
Luka Sadovnik, roj. 6. 10. 1906, gospodar
Ana Sadovnik, roj. 15. 6. 1909, gospodinja
Frančiška Sadovnik, 26. 1. 1868, stara mati
Katarina Sadovnik, 25. 4. 1901, gospodarjeva sestra
Frančiška Sadovnik, 4. 2. 1932, hčerka
Albin Sadovnik, 11. 2. 1938, sin
Filip Sadovnik, 28. 5. 1940, sin
Viktor Sadovnik, 4. 4. 1941, sin
Mirko Sadovnik, 4. 8. 1944, sin
Stanislav Kogoj, 3. 2. 1935, nečak
Adelgunda Kogoj, 28. 1. 1942, nečakinja
Od Sadovnikovih sta preživeli samo dve deklici, desetletna Ana in osemletna Malči; obe sta bili hudo ranjeni in ju je le hitra pomoč ohranila pri življenju. Gospodarjevemu nečaku, desetletnemu Cirilu je uspelo, da se skrije pred morilci, ki so ga spregledali. O zločinu nacistične tolpe pričata v obeh deželnih jezikih dve črni marmornati plošči, vzidani v pročelje obnovljene Peršmanove hiše. 25. aprila 1945 so vojaki SS pobili 7 Sadovnikovih otrok, starih od 1 do 12 let, njihovo mater Ano in očeta Luko, osemdesetletno staro mamo Frančiško in teto Katarino. Požgali so hišo in gospodarsko poslopje. Žrtve pa zažgali. Spominsko ploščo je ob dvajseti obletnici tragedije vzidala Zveza koroških partizanov.
Od spominske sobe do muzeja
Zveza koroških partizanov si je dolga leta prizadevala, da bi se na dostojen način oddolžila Peršmanovim žrtvam. Na pobudo bivšega predsednika Karla Prušnika-Gašperja je sklenila obnoviti Peršmanovo domačijo ter urediti v njej spominsko sobo. Obnova je bila izvedena predvsem s pomočjo mladine. Sodelovalo je 150 prostovoljcev iz Koroške in iz Slovenije, ki so opravili približno 4.000 prostovoljnih, se pravi brezplačnih ur. Prva faza obnove (obnova do surovega stanja) je bila dokončana oktobra 1981 s podelitvijo zahvalnih diplom pri Peršmanovi domačiji. 25. aprila 1982 pa je Zveza koroških partizanov slavnostno odprla „Peršmanov spominski dom“. V eni izmed sob so uredili razstavo dokumentov in slik o dogajanjih na Koroškem med drugo svetovno vojno. Zločin nad Peršmanovo družino je bil s tem postavljen v širši zgodovinski kontekst nacistične strahovlade na Koroškem in partizanskega odpora koroških Slovencev.
Na pobudo Društva/Verein Peršman je bila Peršmanova domačija leta 2012 izgrajena v moderen, tudi vsebinsko na novo urejen in dvojezičen muzej sodobne zgodovine. Sto kvadratnih metrov je namenjenih težiščnim temam o preganjanju in odporu koroških Slovencev, še posebej pa Peršmanovi družini, njeni usodi in poteku sodne preiskave tega zločina. Za delovanje muzeja in oskrbo obiskovalcev skrbi Zveza koroških partizanov v tesnem sodelovanju z Društvom/Verein Peršman. Zveza koroških partizanov pa je poslopje v zadnjih letih sanirala in obnovila, vgradila kurjavo in sodobne sanitarne naprave; uredila je tudi seminarske prostore, ki med drugim služijo izobraževanju mladih.
Otok spomina pred hišo
V spomin na Svinjški planini padlim partizanom, pripadnikom osmih narodnosti, so koroški partizani leta 1947 ob navzočnosti zastopnikov zavezniških sil odkrili spomenik v Šentrupertu pri Velikovcu, namenjen spominu na koroški in mednarodni boj proti nacizmu. Neznani storilci so ga v noči od 10. na 11. september 1953 razstrelili. Avstrijske oblasti niso bile pripravljene, da ga obnovijo v prvotni obliki, zato je to delo opravila Zveza koroških partizanov leta 1983. Restavriran objekt je postavila pred Peršmanov dom in s tem označila Peršmanovo domačijo kot muzejski in spominski kraj.
Lega:
Koprivna-Podpeca je v vzhodni smeri oddaljena od trškega kraja Železna Kapla dobrih deset kilometrov. Če se peljete skozi Železno Kaplo v smer Jezerskega mejnega prehoda, zavijete kmalu na levo v smer Lepene.
Priporočamo:
Rettl, Lisa & Blohberger, Gudrun: Peršman. - Herausgeber mit/Izdajatelja skupno z: Verband der Kärntner Partisanen und Verein Peršman / Zvezo koroških partizanov in društvom Peršman. Peršman. Wallstein Verlag, Göttingen 2014.