Domnova četa je bila partizanska kurirska enota, neuradno poimenovana po svojem poveljniku Cirilu Šorliju-Domnu (rojen 1914 v Lobniku pri Železni Kapli, mobiliziran v nemško vojsko, po prihodu na dopust je 26. oktobra 1943 šel v partizane). Domnovi četi je bila določena vloga vojaške kurirske postaje, nastanjene na Komlju pri Pliberku, z nalogo vzdrževati zvezo z Bojevo četo in z nadaljnjimi partizanskimi enotami, ki so jih predvidevali ustanoviti in poslati na območje preko Drave.
Domnova četa je 12. oktobra 1944 štela 15 partizanov in partizank. Partizani so brezskrbno počivali pri Apovniku, se čistili in si pripravljali kosilo. Po prijavi policiji je v zgodnjih jutranjih urah 12. oktobra stekla akcija 3. bataljona 13. SS-policijskega polka iz Pliberka, okrepljenega z orožniki in domačimi pripadniki Volkssturma, skupaj okrog sto mož. Obkolili so kurirsko četo in jo silovito napadli. Poveljnik Ciril Šorli-Domen se je sicer hitro znašel, vendar partizani niso niti utegnili prebiti obroča. Premoč nemškega moštva in orožja je bila prevelika. Kurirja Jurij Bojanovič in Mirko Zdovc, po domače Baštejev, ki sta po naporni kurirski poti s Pece spala na travniku ob hiši, sta se prebudila od trušča orožja in vpitja napadalcev. Komaj sta utegnila pobrati orožje in sta stekla bosa po globeli…
Esesovci in domači pripadniki Volkssturma so se zverinsko znesli nad hudo ranjenimi partizani, zlasti nad poveljnikom. Na pol žive so pometali v gorečo Apovnikovo hišo. Dvanajst jih je na ta način zgubilo življenje, rešiti se je uspelo samo trem.
Po tej tragediji je bila kurirska postaja na Komlju obnovljena, vendar z zmanjšanim številom partizanov, njen novi poveljnik je postal preživeli šestnajstletni Jurij Bojanovič.
Prvi spomenik je bil razstreljen
Spomenik padlim in pobitim pripadnikom Domnove čete je bil na Cimprcovi domačiji prvič postavljen 28. maja 1971. Dne 31. oktobra 1976 so ga neznani storilci razstrelili, 28. maja 1978 pa je bilo odkritje novega spomenika, ki stoji še danes. V veliko naravno skalo domačega kamna, porfirja, je vzidana marmornata plošča z napisom v obeh deželnih jezikih:
Slava dvanajstim partizanom,
padlim pri Apovniku 12. 10. 1944.
Otok spomina Lipeju Koleniku-Stanku
Nedaleč od odcepa na Komelj leži na desni strani ceste iz Pliberka pokopališče v Nonči vasi, kjer je pokopan tudi pobudnik pohoda na Komelj in borec Domnove čete Lipej Kolenik-Stanko. Rodil se je leta 1925 v Šmarjeti pri Pliberku, umrl pa je leta 2008 v domačih Čirkovčah. Star komaj 17 let je postal partizanski kurir, nato je bil nasilno mobiliziran v nemško wehrmacht, vendar je pobegnil in se pridružil partizanom. Vsa povojna leta je bil med drugim dejaven v slovenskih organizacijah na Koroškem, desetletja dolgo je bil med drugim tudi član predsedstva Zveze koroških partizanov.
Avstrijski pisatelj Peter Handke mu je med drugim posvetil tele besede: „Lipej Kolenik je bil borec in junak, ker je bil junak in borec proti svoji lastni volji in proti svoji lastni miroljubni naravi. Bil je borec in junak ne iz veselja do borbe in do junaštva, temveč iz nuje in iz odpora, da bi rešil samega sebe in svojce. S svojim življenjem in svojim delom je spremenil moj pogled na našo koroško domovino.“
Nasvet:
Pliberški odbor Zveze koroških partizanov in Slovensko prosvetno društvo društvo „Edinost“ iz Pliberka organizirata spominski „Pohod na Komelj“ vsako leto na drugo nedeljo julija v spomin na padle borce Domnove čete in na že pokojnega domačega partizanskega aktivista Lipeja Kolenika-Stanka.
Lega:
Komelj je pogorje med Pliberkom in avstrijsko državno mejo proti Sloveniji. Iz Pliberka do kraja, na katerem je urejenen otok spomina, je v vzhodni smeri dobrih dvanajst kilometrov hoje ali vožnje.
Preberite:
Lipej Kolenik: „Mali ljudje na veliki poti. Spomini na predvojni, vojni in povojni čas na Koroškem“. Uredila Mirko Messner in Valentin Sima. Spremna beseda Janko Messner. Celovec: Drava, 1997.
Lipej Kolenik: „Znova. Koroški Slovenci pod britansko zasedbeno oblastjo po letu 1945“. Zgodovinska prispevka: Brigitte Entner in Avguštin Malle. Uredil: Mirko Messner. Intervjuji: Lipej Kolenik in Jože Rovšek. Lipeju v spomin: Peter Handke, Jože Rovšek, Mirko Messner. Celovec: Drava, 2008.