VRNILI SO JIM IMENA
Z minuto molka za pokojno profesorico Tatjano Feinig se je v soboto, 11. novembra, pri spomeniku na poti k cerkvi nad Bistrico v Rožu pričela slovesna namestitev table z imeni žrtev nacizma v nekdanji občini Bistrica v Rožu. Postavitev table z imeni žrtev nacizma v občini Bistrica je bila pred skulpturo, ki so jo leta 2010 po zamisli Walterja Mischkulniga uresničili sveški kovači.
Ta skulptura in napis ob njenem vznožju spominjata na Aleksandra Einspielerja in Florijana Križnarja, ki sta bila v bližini ustreljena maja 1944. Skozi program slovesnosti je vodila Mirjam Zwitter-Šlemic, s tremi pesmimi sta slovesnost sooblikovala Tonč Feinig in Edgar Unterkirchner. Del govora pokojnega moža Fabjana Hafnerja ob postavitvi skulpture v letu 2010 je prebrala Hafnerjeva vdova Zdenka Hafner-Čelan, podpredsednica SPD Kočna. Poleg nje so spregovorili tudi zgodovinar Štefan Pinter, tajnik Zveze koroških partizanov Andrej Mohar in arhitekt Karl Vouk.
Štefan Pinter iz društva SPD Šentjanž je idejo za pobudo "Vrnimo jim imena" leta 2003 dobil v Jeruzalemu v muzeju žrtev holokavsta Jad Vashem. Za pobudo mu je uspelo navdušiti takratno predsednico SPD Kočna Tatjano Feinig. "V obeh društvih smo zbirali imena žrtev nacističnega režima v naši občini, da bi jih priklicali v kolektivni spomin občanov in občank." Leta 2009 je pobuda v Šentjanžu odkrila dve spominski plošči Andreju Per možu, eno na poslopju k&k-centra, drugo pa pri Pirmanu. Andrej Permož je bil še živ ob osvoboditvi Dachaua konec aprila 1945, a se kljub osvoboditvi ni več živ vrnil domov. Pinter je omenil "naše organizacije in civilne pobude, ki so na Koroškem delovale proti pozabi, urejale grobišča, skrbele za spomenike in proslave", pa tudi zasluge zgodovinarke Brigitte Entner. Ta je leta 2015 s knjigo "Wer war Klara aus Šentlipš" vrnila imena in rekonstruirala biografije številnih žrtev nacizma na Koroškem.
Tajnik ZKP Andrej Mohar je vzel "hvaležno slovo od Walterja Mischkulniga in Tatjane Feinig"
Na tabli, ki je bila odkrita v soboto, 11. novembra, so poleg padlih in likvidiranih partizanov ter umrlih v koncentracijskih taboriščih navedene tudi povsem pozabljene žrtve evtanazije iz današnje občine Bistrica v Rožu. Z odkritjem table z imeni žrtev nacizma je pobuda "Vrnimo jim imena" uresničila svoj cilj, pravi Pinter, zaradi česar od nje ni pričakovati nadaljnjih aktivnosti. Županja Sonya Feinig se zaradi službenih obveznosti slovesnosti ni mogla udeležiti, njen nagovor je prebrala Mirjam Zwitter-Šlemic. "Naša naloga v tej uri je, da se spomnimo žrtev, ki so se tedaj zoperstavile režimu, se uprle krivicam in bile zaradi tega zasledovane, da se spomnimo človeka nevrednih krivic, ki so jih pretrpele žrtve", je zapisala županja. "Ponosna sem, da sem kot zastopnica občine od vsega začetka soudeležena pri tem pomembnem koraku premagovanja lastne zgodovine in da tako tvorno doprinašamo k utrjevanju sožitja,"
Kontroverza
Karl Vouk je skulpturi pokojnega Walterja Mischkulniga dodal tablo z imeni 14 žrtev nacizma iz občine Bistrica. V svojem govoru je opozoril na to, da bo leta 2025 na Koroškem leto kulture spomina. "Vemo, da se na tem področju na deželni ravni dolgo nič ni premaknilo, nosilec kulture spomina so bile privatne osebe in društva. Kar me ves čas iritira, pa je naslednje: pred Mischkulnigovo skulpturo je granitna plošča z imeni Einspielerja in Križnarja, pod njo je imenovan umetnik, sveški kovači in Slovensko prosvetno društvo Kočna. Zdaj, po več kot 12 letih, smo lahko na novi tabli navedli podpornike tega projekta. To so dežela Koroška, Republika Slovenija in občina Bistrica v Rožu, na tej tabli pa piše samo še Člani SPD Kočna. Seveda vsako društvo navzven zastopa predsednik ali predsednica. V tem kontekstu ni bilo mogoče, da se SPD Kočna sprijazni z dejstvom, da bo tu pisalo tudi Zveza koroških partizanov (ZKP), ki je ne samo omogočila ta spomenik, temveč je doprinesla tudi k osvoboditvi Avstrije in Evrope. Če katoliška struja še danes preprečuje, da bi tu poleg partizanov pisalo tudi SPD Kočna, je to sramota. Tako pa danes piše samo Člani SPD Kočna. Iskreno upam, da smo mi vsi člani nekega demokratičnega sistema, še bolj pa, da bo vsaj ob 90. obletnici osvoboditve možno, da klerikalci po eni strani priznajo prispevek partizanov k osvoboditvi, pa tudi, da levica prizna, da so bili med žrtvami pregonov tudi naši duhovniki, 50 jih je bilo aretiranih na dan Hitlerjevega napada na Jugoslavijo." Tomaž Verdev - novice.at